Izkoristite do 40% popusta na izbrana kolesa. Preverite ponudbo >
V tem blogu bomo pojasnili kako pravilno razporediti trening skozi leto, zakaj je počitek ključen del napredka in kako kombinirati vzdržljivost, intenzivnost in moč za večjo kolesarsko zmogljivost.
Povečanje moči na kolesu je ena tistih tem, o kateri se veliko govori, najpogosteje na skupinskih vožnjah. Vprašanje se sliši preprosto: kako voziti hitreje, močneje, dlje? Odgovor pa je vse prej kot preprost. Ne obstaja ena sama “čudežna” vadba, ki bi vas iz danes na jutri naredila močnejše. Resnica je precej bolj zanimiva, in tudi zahtevnejša. Moč na kolesu se gradi skozi celoten sistem treninga, ki mora biti premišljeno razporejen skozi leto, mesece, tedne in posamezne treninge.
Če želite napredovati, morate razumeti eno ključno stvar: telo se ne prilagaja posameznemu treningu, ampak celotnemu procesu.
Ko kolesarji govorijo o moči, najpogosteje mislijo na FTP, funkcionalni prag moči. To je moč, ki jo lahko vzdržujete približno eno uro. Gre za zelo uporaben pokazatelj pripravljenosti, ker združuje vzdržljivost, učinkovitost in sposobnost prenašanja napora.
A moč ni le ena številka. Pomembno je tudi, koliko moči lahko proizvedete v nekaj sekundah (šprint), nekaj minutah (napadi, klanci) ali več urah (dolge vožnje). Dobra novica je, da so te sposobnosti med seboj povezane. Ko izboljšate osnovno vzdržljivost in prag moči, se izboljša skoraj vse.

Veliko kolesarjev dela isto napako: ves čas trenirajo na robu svojih zmogljivosti. Vsaka vožnja je “kar konkretna”. Vsak klanec je priložnost za dokazovanje. Na prvi pogled se to zdi logično, če želite biti močnejši, morate trenirati močno.
A telo deluje drugače. Napredek pride iz ravnotežja med obremenitvijo in regeneracijo. Če tega ravnotežja ni, se napredek ustavi ali celo obrne nazaj. Zato je ključ do večje moči v strukturi treninga.
Če bi morali izpostaviti eno stvar, ki loči kolesarje, ki napredujejo od tistih, ki stagnirajo, je to periodizacija, razdelitev treninga skozi leto.
Tipična sezona je razdeljena na štiri obdobja:
Ta pristop ni rezerviran samo za profesionalce. Pravzaprav rekreativci pogosto še bolj potrebujejo strukturo, ker imajo manj časa in morajo iz vsake ure iztisniti največ.
To je del, ki ga večina najraje preskoči. Nihče ne želi izgubljati forme. A ravno tu se skriva velik del napredka. Po sezoni je priporočljivo vzeti 1 do 2 tedna popolnega počitka. Ne “lahkih voženj”. Ne teka. Počitka. To omogoča telesu, da si telo v celoti opomore.
Raziskave na vzdržljivostnih športnikih kažejo, da se med sezono zmanjšujejo določeni krvni parametri, kot sta hemoglobin in hematokrit, ter hormoni, povezani z regeneracijo. Po obdobju počitka se te vrednosti vrnejo na izhodišče ali celo izboljšajo.
Podobno so študije pokazale, da se po krajšem obdobju brez treninga lahko povečajo ravni testosterona in rastnega hormona, kar pozitivno vpliva na nadaljnji napredek. Z drugimi besedami: če nikoli ne počivate, nikoli ne dosežete svojega polnega potenciala.

Ko se vrnete na kolo, je to idealen čas za vključitev treninga v fitnesu. To je področje, ki ga kolesarji pogosto zanemarijo, a ima izjemen vpliv.
Študija, objavljena v Journal of Strength and Conditioning Research, je pokazala, da maksimalna vadba za moč izboljša kolesarsko ekonomičnost in omogoča, da dlje vztrajate pri visokah obremenitvah. Druge raziskave potrjujejo, da vadba za moč poveča sposobnost razvoja sile in učinkovitost gibanja.
Pomembno pa je razumeti, da je fitnes prav tako obremenitev. Če ga dodate na že intenziven trening, boste hitro preobremenjeni. Zato sodi prav v obdobje, ko je intenzivnost na kolesu nizka.
Ko se telo prilagodi, pride čas za volumen. To pomeni več ur na kolesu, a pri nizki intenzivnosti.
To je del, ki ga marsikdo podcenjuje, ker ni dinamičen, saj ni intervalov ali tekmovanja. A brez tega ni resnega napredka.
Raziskave najboljših vzdržljivostnih športnikov kažejo, da velik delež treninga opravijo pri nizki intenzivnosti. Ta pristop omogoča razvoj aerobne baze, ki je ključna za kasnejše napore. Preprosto povedano, če nimate temeljev, se hiša sesuje.

Približno dva meseca pred vrhuncem se trening spremeni. Intenzivnost se poveča, volumen pa se običajno nekoliko zmanjša. Tu pride v ospredje specifičnost treninga za vaše potrebe, saj trening mora začeti posnemati zahteve vaših voženj ali tekem.
Če vozite kratke, intenzivne dirke, boste trenirali kratke, eksplozivne napore. Če vas čakajo dolge vožnje, boste delali dolge vožnje z vzponi pri pragu. Raziskave intervalnega treninga kažejo, da tako visoko intenzivni intervali kot tudi trening pri tekmovalnem tempu izboljšujejo zmogljivost. Visoko intenzivni intervali prinašajo tudi večji dvig VO2 max, kar pomeni večji potencial za napredek.
Zato je smiselno kombinirati oboje, specifične treninge in splošne intervale visoke intenzivnosti.
Ko dosežete vrhunec, je cilj ohraniti formo in biti spočiti. To dosežete tako, da zmanjšate volumen treninga, intenzivnost pa ohranite.
Meta-analize o t. i. “taperingu” kažejo, da je optimalno zmanjšati količino treninga za približno 40–60 %, brez zmanjšanja intenzivnosti. Če zmanjšate tudi intenzivnost, forma hitro pade.
Tudi med sezono si je treba vzeti počitek. Teden dni brez treninga lahko naredi več dobrega kot še ena serija treningov.
Če začutite utrujenost, padec motivacije ali stagnacijo, je to jasen signal. Ignoriranje teh znakov običajno vodi v nazadovanje.

Dober mesec treninga običajno sledi vzorcu treh obremenitvenih tednov in enega regeneracijskega.
V teh treh tednih se obremenitev postopoma povečuje. To imenujemo progresivna obremenitev, osnovni princip napredka.
Če telo vedno dobi enak dražljaj, se nanj navadi in takrat ni več razloga za napredek.
Največ napak se zgodi na tedenski ravni. Preveč intenzivnih treningov, premalo počitka.
Raziskave kažejo, da sta dva do največ trije intenzivni treningi na teden optimalni. Več kot to ne prinese dodatnih koristi, ampak poveča tveganje za preobremenjenost.
Preostali treningi naj bodo lahki, v območju, kjer lahko normalno govorite. To je običajno pod 75 % FTP. To ni “izguba časa”, ampak del treninga, kjer se vzdržljivost krepi.
Dober teden je lahko videti takole:
Vmes so dnevi počitka ali zelo lahke aktivnosti. Intenzivni dnevi naj bodo res intenzivni, lahki pa res lahki.
Vrsta treninga je odvisna od obdobja.
V osnovnem obdobju so ključni daljši intervali pri 95–100 % FTP.
Primeri:
Cilj je zbrati 30 do 60 minut kakovostnega treninga.

Tukaj pridejo na vrsto krajši, intenzivnejši intervali. Raziskave kažejo, da so posebej učinkoviti intervali dolžine približno 4 minute ali kratki eksplozivni intervali (npr. 30 sekund).
Primer:
Ti treningi so naporni, a zelo učinkoviti.
Najboljši trening je tisti, ki posnema realne razmere. Gorski kolesar lahko naredi intervale na tehničnem krogu. Cestni kolesar lahko trenira v skupini. Ni nujno, da je vse popolnoma izmerjeno.
Če iščete bližnjico, je žal ni. Moč na kolesu ni rezultat enega treninga, ampak posledica doslednosti, strukture in potrpežljivosti.
Največja ironija je, da boste napredovali hitreje, če boste včasih trenirali manj, bolj premišljeno in z več počitka, saj telo ni stroj, ampak sistem, ki potrebuje čas, ravnotežje in pametno odmerjen trening.
Če mu to omogočite, vas bo nagradilo z večjo močjo, boljšim občutkom na kolesu in, kar je na koncu najpomembneje, večjim užitkom na vsaki vožnji.