Iščemo novega sodelavca za pomoč pri prodaji v naši trgovini. Zaposlitev >
Ena najpogostejših težav med rekreativnimi in tudi profesionalnimi kolesarji je bolečina v hrbtu. Nekateri jo občutijo kot neprijetno zategovanje v križu, drugi kot pekočo bolečino med lopaticami, tretji pa kot bolečino, ki se širi iz hrbta v zadnjico ali noge.
Kolesarjenje je ena najboljših oblik rekreacije. Krepi srce, izboljšuje kondicijo, pomaga pri vzdrževanju telesne teže in je prijazno do sklepov. Kljub temu pa tudi kolesarjenje lahko povzroča težave, predvsem kadar položaj na kolesu ni optimalen ali kadar telo ni pripravljeno na dolgotrajno obremenitev.
Pomembno je razumeti, da bolečina v hrbtu ni ena sama težava. Gre za skupen izraz za različna stanja, ki imajo lahko različne vzroke. Pri kolesarjih se pogosto pojavi zaradi dolgotrajnega zadrževanja istega položaja, nepravilne tehnike vožnje, omejene gibljivosti ali napačne nastavitve kolesa.
Študije kažejo, da se bo večina ljudi vsaj enkrat v življenju srečala z bolečinami v hrbtu. Med kolesarji je ta težava še posebej zanimiva, saj je kolo hkrati lahko del rešitve in del problema. Pravilno kolesarjenje krepi mišice trupa in izboljšuje gibljivost, napačen položaj na kolesu pa lahko povzroči preobremenitve hrbtenice.
Pri razumevanju bolečin v križu pri kolesarjenju je ključnega pomena, da ne iščemo samo mesta bolečine, ampak tudi razlog, zakaj je do nje prišlo.

Kolesarski položaj je specifičen. Med vožnjo je telo večino časa nagnjeno naprej, roke so na krmilu, glava pa je dvignjena, da lahko spremljamo cesto. Čeprav se ta položaj zdi naraven, lahko pri večurnem kolesarjenju povzroči precejšen stres na hrbtenico.
Najpogostejši razlogi za bolečine v hrbtu pri vožnji s kolesom so:
Veliko kolesarjev pozabi, da telo na kolesu ni ločeno od vsakodnevnega življenja. Če nekdo osem ur sedi v pisarni, nato pa preživi tri ure v agresivnem aerodinamičnem položaju na cestnem kolesu, je hrbtenica lahko izpostavljena precejšnji obremenitvi.
Glava je relativno težka in ko je dalj časa potisnjena naprej, se poveča pritisk na vratni in zgornji del hrbta. Mišice med lopaticami, vratne mišice in mišice ob hrbtenici morajo ves čas delati, da držijo telo v položaju.
Sčasoma lahko pride do zakrčenosti, zmanjšane gibljivosti sklepov in neprijetne bolečine.
Ena izmed pogostih težav pri kolesarjih je bolečina v zgornjem delu hrbta, predvsem med lopaticami. Veliko ljudi jo zamenja za težavo z rameni, vendar je pogosto povezava s hrbtenico in mišicami zgornjega dela hrbta.
Ta vrsta bolečine je lahko posledica draženja malih sklepov v prsnem delu hrbtenice. Ti sklepi omogočajo gibanje in stabilnost hrbta, vendar lahko zaradi dolgotrajnega upogiba naprej postanejo preobremenjeni.
Pri kolesarjih se to pogosto zgodi zaradi:
Simptomi so lahko različni. Nekateri kolesarji občutijo ostro bolečino pri obračanju trupa, drugi občutek pritiska ali togosti.
Pogosto se zgodi, da kolesar začne spreminjati položaj med vožnjo, spuščati ramena ali premikati roke po krmilu, vendar težava ostane. Razlog je lahko v tem, da telo samo išče način, kako zmanjšati pritisk, vendar ne odpravi osnovnega vzroka.
Za zmanjšanje bolečine lahko pomagajo vaje za mobilnost prsnega dela hrbtenice, raztezanje prsnih mišic ter krepitev mišic, ki stabilizirajo lopatice.
Zelo enostavna vaja je, da se uležete na hrbet, pod zgornji del hrbta položite zvito brisačo in pustite, da se prsni del hrbtenice nežno raztegne čez njo. Položaj zadržite nekaj deset sekund in dihajte sproščeno.
Pomembno pa je, da se pri ponavljajočih se bolečinah ne osredotočamo samo na simptome. Če se težava stalno vrača, je pogosto znak, da nekaj v položaju telesa ali nastavitvi kolesa ni optimalno.

Druga pogosta težava pri kolesarjih je bolečina, povezana z išiasom. Gre za draženje največjega živca v telesu, sedalnega živca.
Za razliko od običajne bolečine v križu se pri išiasu pogosto pojavi:
Bolečina v hrbtu pri kolesarjih, ki se širi v nogo, je pogosto znak, da ni prizadeta samo mišica, ampak tudi živčno tkivo.
Vzrok je lahko več različnih stvari. Včasih gre za preobremenjene mišice okoli kolkov in zadnjice, ki dražijo živec. V drugih primerih je lahko razlog težava z medvretenčno ploščico ali zmanjšan prostor, kjer živec izstopa iz hrbtenice.
Kolesarji so lahko bolj izpostavljeni, ker več ur sedijo v položaju, kjer so kolki pokrčeni. Če so mišice zadnjice in kolkov napete, se lahko poveča pritisk na območje okoli sedalnega živca.
Pri blažjih težavah lahko pomagajo nežne raztezne vaje, gibanje in izboljšanje gibljivosti kolkov. Vendar agresivno raztezanje ni vedno prava rešitev. Če je vzrok težave poškodovana medvretenčna ploščica, lahko napačen pristop stanje celo poslabša.
Zato je pri močnejših simptomih priporočljivo, da težavo oceni strokovnjak.
Sakroiliakalni sklep povezuje spodnji del hrbtenice (križnico) z medenico. Njegova glavna naloga je prenos sil med zgornjim delom telesa in nogami ter blaženje obremenitev pri gibanju.
Pri kolesarjih je ta predel pogosto obremenjen, saj je telo med vožnjo dolgo časa v sedečem položaju. Čeprav je kolesarjenje šport z majhnimi udarci na sklepe, dolgotrajno vztrajanje v istem položaju lahko povzroči draženje tega področja.
Bolečina v križu pri kolesarjenju je lahko povezana prav s tem sklepom, še posebej kadar se pojavlja:
Težava pri diagnosticiranju sakroiliakalnega sklepa je, da so simptomi podobni številnim drugim težavam v spodnjem delu hrbta. Bolečino lahko zamenjamo za težave z ledveno hrbtenico, mišicami ali sklepi.
Pri kolesarjih se lahko težava razvije zaradi več razlogov. Pogost vzrok je slabša stabilnost trupa in medenice. Če mišice zadnjice, trebušne mišice in globoke stabilizacijske mišice ne opravljajo dovolj dobro svoje naloge, mora telo obremenitev prenašati drugače.
Poleg tega lahko k težavam prispeva tudi nepravilna nastavitev kolesa. Če je sedež previsok, prenizek ali nepravilno pomaknjen naprej oziroma nazaj, se lahko spremeni položaj medenice. Ta se začne med vrtenjem pedal premikati bolj, kot bi bilo optimalno, kar poveča obremenitev v spodnjem delu hrbta.
Pri težavah s sakroiliakalnim sklepom pomagajo predvsem vaje za stabilizacijo in nadzor gibanja.
Koristne so vaje, ki krepijo:
Primerna vaja je dvig bokov oziroma tako imenovani most. Pri tej vaji ležite na hrbtu, pokrčite kolena in počasi dvigujete medenico navzgor. Pomembno je, da gib izvajate nadzorovano.
Koristne so tudi vaje za stabilnost na eni nogi, saj zelo dobro posnemajo zahteve kolesarjenja, kjer vsaka noga samostojno ustvarja moč pri poganjanju.
Pri preprečevanju bolečin v križu pri kolesarjenju ima pomembno vlogo tudi redno raztezanje. Krajše raztezne rutine po vožnji lahko pomagajo zmanjšati napetost v kolkih in spodnjem delu hrbta.
Vendar pa raztezanje samo po sebi pogosto ni dovolj. Če je vzrok težave napačen položaj na kolesu, se bo bolečina vračala.

Poleg išiasa obstajajo tudi druge oblike težav, kjer pride do draženja živcev, ki izhajajo iz hrbtenice.
Ena izmed njih je draženje stegneničnega živca. Pri tej težavi se lahko pojavi:
Čeprav je ta težava pogostejša pri starejših ljudeh, se lahko pojavi tudi pri športnikih in kolesarjih.
Vzroki so različni. Lahko gre za spremembe zaradi staranja, obrabo sklepov, slabšo gibljivost ali dolgotrajne ponavljajoče se obremenitve.
Pri kolesarjih lahko problem nastane zaradi dolgotrajnega položaja, kjer so kolki stalno pokrčeni. Če je telo omejeno v gibljivosti, lahko začne iskati kompenzacije drugje. Ena izmed prvih območij, kjer se to pogosto pokaže, je spodnji del hrbta.
Zanimivo je, da veliko ljudi išče rešitev samo v močnejših mišicah. Krepitev je pomembna, vendar sama moč ne odpravi vedno težave. Telo potrebuje tudi dobro gibljivost, koordinacijo in pravilno razporeditev obremenitev.
Fasetni sklepi so majhni sklepi med posameznimi vretenci. Omogočajo gibanje hrbtenice, predvsem upogibanje in obračanje.
Pri kolesarjih lahko pride do njihovega draženja zaradi dolgotrajnega zadrževanja v nepravilnem položaju.
Tipični znaki so:
Pri cestnem kolesarjenju se to lahko zgodi predvsem pri zelo nizkem položaju krmila ali kadar je kolesar preveč raztegnjen čez okvir.
Aerodinamičen položaj je lahko učinkovit za hitrost, vendar mora biti prilagojen posamezniku. Položaj, ki ga brez težav uporablja profesionalni kolesar z vsakodnevnim treningom, ni nujno primeren za rekreativca, ki na kolesu preživi nekaj ur na teden.
To je ena najpogostejših napak pri nastavitvi kolesa. Kolesarji pogosto želijo posnemati položaj profesionalcev, vendar pozabijo, da profesionalci svoje telo pripravljajo več ur dnevno.
Pri bolečini v križu na cestnem kolesu je zato pomembno najti ravnovesje med aerodinamiko, udobjem in biomehansko učinkovitostjo.
Najboljša rešitev za bolečine v hrbtu je preventiva. Ko se bolečina že pojavi, telo pogosto že nekaj časa opozarja, da nekaj ni optimalno.
Za zdravo hrbtenico pri kolesarjenju je pomembno:

Veliko kolesarjev poskuša bolečine odpraviti z menjavo sedeža, novimi vložki v čevljih ali raztezanjem. Včasih to pomaga, pogosto pa ne, ker težava ni v posameznem delu opreme, ampak v celotni povezavi med telesom in kolesom.
Vsako telo je drugačno. Dva kolesarja enake višine lahko potrebujeta popolnoma drugačno nastavitev kolesa zaradi razlik v dolžini nog, gibljivosti, razmerju trupa in nog ter načinu vožnje.
Prav zato je profesionalni bike fitting ena izmed najboljših rešitev za preprečevanje težav.
V Ljubljani izvajamo IdMatch bike fitting, napredno biomehansko nastavitev kolesa, katere cilj je ustvariti najbolj optimalen položaj kolesarja na kolesu.
IdMatch je sistem za profesionalno prilagoditev kolesa posamezniku. Ne gre samo za merjenje višine sedeža ali dolžine okvirja, ampak za celovit pregled položaja telesa med vožnjo.
Sistem temelji na biomehanski analizi in pomaga določiti položaj, ki omogoča:
Pri kolesarjih, ki se srečujejo z bolečino v hrbtu pri kolesarjenju, je bike fitting pogosto pomemben korak pri iskanju vzroka težave.
Postopek se začne z razgovorom, kjer analiziramo vaše kolesarske navade, tip kolesa, način vožnje, morebitne bolečine in cilje.
Nato sledi analiza telesnih značilnosti in gibljivosti. Pregledamo ključne dejavnike, ki vplivajo na položaj na kolesu:
Po analizi sledi nastavitev kolesa. Prilagodijo se ključni elementi, kot so višina in položaj sedeža, krmilo, položaj stopal ter drugi kontaktni deli med kolesarjem in kolesom.
Cilj ni ustvariti najbolj agresivnega položaja, ampak najboljši položaj za vaše telo.
Ker najboljše kolo ni tisto, ki ga samo vozite hitro – ampak tisto, na katerem lahko vozite dolgo, učinkovito in brez bolečin.
Bolečine v hrbtu pri kolesarjih niso nekaj, kar bi morali sprejeti kot normalen del kolesarjenja. So signal telesa, da nekaj ni optimalno.
S pravilno pripravo, ustreznimi vajami, postopnim povečevanjem obremenitev in pravilno nastavitvijo kolesa lahko večina kolesarjev bistveno izboljša svoje počutje na kolesu.