Vse, kar morate vedeti o kolesarskih plaščih

Vzdržljivi plašči lahko brez predrtja zdržijo tudi več mesecev. Plašči so ključnega pomena, saj predstavljajo stik med vami in cesto in, čeprav so pogosto spregledane, imajo ključno vlogo pri uravnoteženju kolesa in obvladovanju različnih terenov. 

 

Sodobni proizvajalci plaščev so razvili funkcije, kot so zaščita pred predrtjem, mehke plašče za boljše upravljanje ter tekalne plasti z dvojno zmesjo za vzdržljivost in oprijem.

Plašči torej morajo zagotavljati potreben oprijem, ne da bi vas upočasnile, ostati napolnjeni na tisoče kilometrov, zagotavljati udobje kot glavni vir vzmetenja ter učinkovito prenašati moč.

Kljub preprostemu videzu je tehnologija plaščev lahko nekoliko zapletena, saj so specializirani za različne vrste koles.

V tem blogu boste spoznali različne vrste kolesarskih plaščev, njihove sestavne dele in nasvete za njihovo vzdrževanje.

 

Vrste plaščev glede na uporabo

 

Danes je na trgu veliko različnih plaščev, od klasičnih cestnih do posebnih plaščev za zložljiva kolesa. V tem blogu se bomo osredotočili na osnove. 

 

1. Plašči za cestna kolesa so zasnovani za majhen kotalni upor, majhno težo in dober oprijem na asfaltiranih površinah. Običajno so ozke z minimalnim profilom, medtem ko so zimske ali endurance različice robustnejše in imajo več profila. Za vožnje na čas in triatlon se uporabljajo lahki plašči.

 

2. Plašči za gorska oziroma MTB kolesa so izdelani za dober oprijem in vzdržljivost na brezpotjih in drsečih podlagah z značilnimi vzorci tekalne plasti. So zelo specializirani za različne discipline gorskega kolesarjenja.

 

3. Plašči za mestna kolesa so običajno širši in vzdržljivejši od cestnih plaščev ter imajo bolj grobo tekalno površino, kot jo imajo cestna kolesa, pogosto pa imajo tudi odsevne elemente za večjo varnost.

 

4. Plašči za gravel kolesa so med cestnimi in MTB plašči, saj so širši od prvih in ožji od drugih, imajo več tekalne plasti in so običajno zasnovani za uporabo brez zračnice (tubeless).

 

1. Plašči za električna kolesa so zasnovani tako, da prenesejo večji navor, moč in težo električnih koles, nekatere blagovne znamke pa ponujajo posebne razpone za hitrejša električna kolesa.

 

Tipi plaščev: 

 

1. Clincher:  Najpogostejši plašči so t.i. Clincher (klinčer), ki zahtevajo zračnico, nameščeno med plaščem in platiščem. Razviti so bili v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja s plašči, kot je Continentalov originalen Grand Prix (zgodnja različica sedanjega GP5000). Clincher plašči so lahko pri ležiščih obdani z jekleno žico (so nekoliko težji), drugi pa imajo kevlarsko sredico. Plašče Clincher je v primeru predrtja enostavno popraviti.

 

1. Tubular: Profesionalni kolesarji so leta dajali prednost Tubular plaščem zaradi njihove učinkovitosti. Zračnica je všita v plašč, ta pa je prilepljen na platišče. Tubularji so lažji in zagotavljajo bolj gladko vožnjo. Menjava plašča je lažja, vendar jih je težko popraviti in so nekoliko dražji v primerjavi z drugimi plašči, zato so primernejši za dirke.

 

1. Tubeless: Pri tubeless plaščih ni potrebna zračnica, saj je plašč tesno nameščen na obroč. Tesnilna tekočina oziroma mleko znotraj plašča pomaga preprečevati predrtje, saj zamaši majhne luknje. Plašči brez zračnic imajo manjši kotalni upor in jih je mogoče uporabljati pri nižjem tlaku, kar izboljša oprijem, udobje in nadzor kolesa. Obroči morajo biti prilagojeni tubeless sistemu. Nekateri obroči so označeni kot “tubeless ready”, kar pomeni, da boste potrebovali ustrezen tesnilni trak. 

 

Konstrukcija kolesarskih plaščev 

 

Standardni kolesarski plašč je sestavljen iz več ključnih elementov, ki vplivajo na njegovo zmogljivost, udobje in vzdržljivost:

 

1. Ležišče: je ključnega pomena pri plaščih clincher in tubeless. Kot smo že omenili, običajno je izdelano iz jeklene žice ali kevlarja. Jeklene najdemo v cenovno dostopnejših plaščih ali plaščih, usmerjenih v vzdržljivost, medtem ko kevlarske najdemo v vrhunskih različicah, saj omogočajo, da je plašč „zložljiv“, kar pomeni, da je prožen in lahek. Za tubeless plašče je potreben najzanesljivejši material za ležišče, ki zagotavlja neprepustno zatesnitev.

 

2. Ohišje: je temelj plašča, saj povezuje obe strani ležišča in zagotavlja potrebno odpornost proti raztezanju, hkrati pa se prilagaja površini tal. Narejeno je iz materialov, kot so najlon, bombaž ali svila, kakovost plašča pa se meri z nitmi na palec (TPI). Plašči z nižjim TPI, na primer 60 TPI, zagotavljajo boljšo zaščito pred predrtjem, vendar večji kotalni upor. Nasprotno pa plašči z višjim TPI, na primer 320 TPI, zagotavljajo bolj gladko vožnjo z manjšim kotalnim uporom, vendar imajo lahko slabšo zaščito pred predrtjem. Običajno je plašč sestavljen iz več plasti tkanine, pri nekaterih plaščev pa je zaradi večje trdnosti več plasti na stranskih stenah.

 

3. Zaščita pred predrtjem: Da bi povečali odpornost proti predrtju, so številni plašči opremljeni s plastjo pod tekalno plastjo ali s pasom, odpornim proti predrtju. Pri tem se lahko doda več gume za povečanje debeline tekalne plasti ali uporabijo posebne zmesi za povečanje odpornosti. Vendar lahko te dodatne plasti povečajo kotalni upor in težo, zaradi česar je za proizvajalce težko najti ravnovesje med hitrostjo, težo in zaščito pred predrtjem. Plašči, namenjeni za zimske razmere lahko vključujejo tudi zaščito stranskih sten pred predrtjem.

 

4. Stranska stena oziroma bočnica: Bočnica je del plašča, ki se ne dotika tal in je običajno najtanjši del plašča. Na njej so navedene bistvene informacije, kot sta velikost plašča in priporočeni tlak. Bočnica je izdelana iz tkanine plašča, ki je pogosto prevlečena z gumo za večjo trpežnost in neprepustnost za zrak.

 

5. Tekalna plast: Tekalna plast je del plašča, ki je v stiku s tlemi. Izdelana je iz gumijaste zmesi, ki lahko vsebuje dodatke, kot so industrijske saje, za boljše delovanje. Dezen oziroma profil tekalne plasti se razlikuje glede na namen uporabe plašča - cestni kolesarski plašči imajo običajno minimalen dezen, medtem ko imajo plašči za MTB  kolesa agresivne dezene za boljši oprijem. Plašči za gravel in ciklokros imajo prav tako pomembne vzorce tekalne plasti, ki temeljijo na njihovi posebni uporabi. Tekalna plast je z vulkanizacijo, pri kateri se uporabljata toplota in para, vezana na plašč, pri številnih bombažnih plaščih pa je prilepljena.

 

6. Zmes: V primeru plašča se zmes gume, ki se uporablja v tekalni plasti, razlikuje glede na namen plašča. Mehkejše zmesi lahko povečajo oprijem, vendar lahko zmanjšajo vzdržljivost. Mešanice pogosto vsebujejo dodatke, kot sta silicijev dioksid ali grafen, ki zmanjšajo kotalni upor in izboljšajo zmogljivost. Pravo razmerje med zmesmi je ključnega pomena za doseganje želene kombinacije oprijema, trajnosti in učinkovitosti kotaljenja.

 

Velikost plaščev 

 

Pri cestnem kolesarstvu so velikosti plaščev in obročev razmeroma enotne, saj so obroči 700c skoraj univerzalni, širina plaščev pa se običajno giblje med 22 in 32 mm. Kljub temu je razumevanje vpliva različnih velikosti plaščev na zmogljivost, udobje in vzdržljivost ključnega pomena.

Standardi velikosti obročev in plaščev:

ISO 5775, ki za določitev velikosti uporablja dve številki. Prva številka predstavlja premer platišča v milimetrih, običajno 700c za cestna kolesa. Druga številka označuje širino plašča v milimetrih, običajno med 23 in 28 mm za cestne plašče, vendar je lahko večja za, na primer, gravel. Cestni plašč je na primer označena kot 700c x 25 mm.

Prej se je uporabljal sistem ETRTO (European Tyre and Rim Technical Organisation), ki je označeval velikosti, kot so 37-622, pri čemer prva številka označuje širino plašča, druga pa notranji premer. Plašči so lahko označeni tudi v palcih, na primer 28 x 1,40“, kjer prva številka pomeni zunanji premer platišča, druga pa širino plašča.

 

Trendi v smeri večjih plaščev:

 

V zadnjem času so v ospredju širši plašči, ki zagotavljajo večje udobje in oprijem, hkrati pa ohranjajo zmeren kotalni upor. Včasih so veljali vitkejši plašči, napolnjeni z visokim tlakom, za hitrejše, zdaj pa raziskave kažejo, da širši in mehkejši plašči zagotavljajo boljšo zmogljivost.

Širše plašče je mogoče uporabljati pri nižjih tlakih, kar zagotavlja mehkejšo vožnjo in hkrati boljše prilagajanje cestni površini. Raziskava je pokazala skoraj 25% zmanjšanje kotalnega upora pri uporabi plašča s premerom 28 c v primerjavi s plaščem s premerom 21 c.

 

Upoštevanje velikosti plaščev:

 

Preden se odločite za širše plašče, se prepričajte, da ustrezajo specifikacijam vašega kolesa. Širina plaščev mora biti združljiva z obsegom platišča kolesa in ne sme biti ovirana zaradi omejenega prostora med okvirjem, zavorami ali dodatki, kot so blatniki. Če niste prepričani o omejitvah velikosti, se vedno posvetujte s proizvajalcem kolesa ali našimi prodajalci. 

 

Razlike v velikosti plaščev:

 

Cestna kolesa večinoma uporabljajo plašče 700c, čeprav se na manjših okvirjih včasih uporabljajo tudi manjši plašči 650b. Pri kolesih za gravel se lahko uporabljajo plašči 700c ali 650b. Velikost plaščev za gorska kolesa (MTB), običajno izražena v palcih, vključuje premera 29 in 27,5 palca, kar ustreza cestnim plaščem 700c in 650b. Čeprav plašči MTB zaradi različnih širin običajno niso zamenljivi s cestnimi plašči, lahko nekatera gravel kolesa uporabljajo plašče MTB. 

 

V preteklosti so kolesa MTB uporabljala 26-palčna kolesa, ki pa so jih zaradi boljšega oprijema in možnosti kotaljenja večinoma zamenjali z večjimi premeri. Pri kolesih za mestno vožnjo se pogosto uporabljajo velikosti plaščev, izražene v palcih, čeprav so lahko plašči 700c/29in za mestno vožnjo označene kot 28in. 

 

Otroška kolesa uporabljajo različne velikosti, od 12 palcev do 26 palcev pri večjih kolesih.

 

Vzorec tekalne plasti

 

Cestni plašči imajo običajno gladko tekalno površino, ki je zasnovana tako, da se čim bolj dotika gladkih cestnih površin ter zagotavlja odličen kotalni upor in oprijem. Čeprav imajo nekateri cestni plašči subtilne vzorce tekalne plasti, je njihov vpliv na oprijem minimalen v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so tlak v plaščih, število niti, gumene zmesi ter širina platišča in plašča. Ti elementi imajo pomembnejšo vlogo pri določanju oprijema in splošne zmogljivosti.

 

Tekalna plast večine plaščev je izdelana iz butilne gume, pogosto z dodatki za izboljšanje zaščite pred predrtjem, oprijema ali celo za dodajanje barve. Plašči lahko za optimalno delovanje uporabljajo različne gumene zmesi, mnoge imajo dvojne ali celo trojne zmesi. To omogoča manjši kotalni upor v sredini plašča, hkrati pa večji oprijem na robovih, kar povečuje hitrost in nadzor.

 

Za vožnjo po brezpotjih, na primer gorsko kolesarjenje, vožnja po makadamu ali ciklokros, imajo lahko plašči grbine ali čepke - gumijaste izbokline na tekalni plasti, ki povečajo oprijem na neravnih ali razrahljanih površinah. Vzorec in globina teh izboklin se razlikujeta glede na namen uporabe plašče. Nekateri čepki imajo lahko tudi lamele - majhne zareze v gumi, namenjene izboljšanju oprijema, zlasti v mokrih razmerah.

 

Zaščita pred predrtjem

 

Kot smo že omenili, ima večina plaščev dodatno zaščito pred predrtjem v obliki plasti pod tekalno plastjo, pasu za zaščito pred predrtjem ali dodatne gume.

Poleg lastnih mehanizmov za zaščito pred predrtjem lahko za preprečitev predrtja upoštevate še dodatne korake:

 

• Napolnjenost plaščev: premalo napolnjeni plašči so bolj nagnjene k predrtju, zato upoštevajte navodila proizvajalca.
• Preverite, ali so v plašču tujki: Dobra navada je, da redno preverjate plašč za morebitne tuje predmete. Ti majhni delci morda ne bodo takoj povzročili predrtja, vendar se bodo, če boste z njimi vozili dovolj dolgo, prebili skozi plašč in v zračnico ter sčasoma povzročili predrtje. Če je predmet naredil tako veliko luknjo, da lahko vidite vlakna plašča, je čas za nov plašč.
• Zamenjajte obrabljene plašče: V nadaljevanju bomo obravnavali, kako preveriti obrabljene plašče, saj so obrabljeni plašči bolj nagnjene k predrtju. Ko se tekalna plast obrabi, je večja možnost, da bi se skozi njo prebili tuji predmeti in povzročili predrtje.

Tlak v plaščih

 

Tlak v plaščih je v kolesarstvu postala aktualna tema, saj se v zadnjem času trendi odmikajo od zelo visokega tlaka in se približujejo nižjim, bolj optimalnim vrednostim. Visok tlak v plaščih lahko zmanjša kotalni upor in zmanjša nagnjenost plaščev k predrtju, vendar lahko tudi poslabša udobje in oprijem. Po drugi strani pa nižji tlak izboljša udobje in oprijem, zlasti na neravnih površinah.

 

Določanje pravilnega tlaka v plaščih je nekoliko bolj zapleteno. Pri določanju idealnega tlaka so pomembni dejavniki, kot so teža voznika, velikost plaščev, razmere na cesti in želena kakovost vožnje. Na splošno velja, da je za ožje plašče ali težje voznike potreben višji tlak. Splošno priporočilo je, da se tlak v plaščih poveča za 1 % na vsak dodatni kilogram teže voznika. Ne pozabite, da zaradi previsokega tlaka obstaja nevarnost, da se plašč predre ali odtrga od platišča. Prav tako zmanjšuje oprijem ter povzroča neudobje na kolesu. Premalo napolnjeni plašči pa lahko povečajo kotalni upor, poškodujejo bočnice in povzročijo nestabilnost pri zavijanju ali zaviranju.

 

Vendar pa tlak v plaščih ne sme biti „nastavljen in pozabljen“. Tlak v plaščih je treba redno preverjati - vsaj enkrat na teden -, saj zrak počasi uhaja skozi plašč in zračnico, zlasti pri cestnih plaščih z visokim tlakom in tankimi stenami. To je še bolj pomembno pri tubeless sistemih, saj so tubeless plašči bolj porozno in hitreje izgubljajo zrak kot clincher plašči.

 

Torej, za pravilno določitev tlaka v plaščih je treba upoštevati številne dejavnike. Če želite biti zelo natančni, vam lahko spletni kalkulatorji pomagajo določiti najboljši tlak za vašo specifično konfiguracijo.

 

Za vzdrževanje pravilnega tlaka v plaščih je vredno investirati v stoječo kolesarsko tlačilko z merilnikom za natančno polnjenje pred vožnjo in na kolesu imeti s seboj mini tlačilko, v primeru predrtja.

 

Kotalni upor

 

Kotalni upor je sila, ki nasprotuje gibanju plaščev ob njihovem stiku s cesto. Glavni dejavnik, ki vpliva na ta upor, je, kako se plašč deformira, da se prilagodi površini ceste in njenim manjšim nepravilnostim. Na gladkih površinah lahko cestni plašči izkoristijo višji tlak, saj sta deformacija in upor minimalna. Nasprotno pa je na neravnih površinah, kot so tlakovane ceste Pariz-Roubaix, ugodnejši nižji tlak. Mehkejši plašči se bolje prilagajajo neravnim površinam, kar zmanjšuje navpično gibanje in povečuje pospešek.

 

Dejavniki, ki vplivajo na kotalni upor, so širina plašča, tlak, konstrukcija in vzorec tekalne plasti. Proizvajalci se soočajo z izzivom oblikovanja plaščev, ki učinkovito uravnotežijo te dejavnike ali se odlikujejo na določenih področjih, kot so na primer zmogljivi plašči za kolesarske dirke.

 

Na splošno imajo tubeless plašči večji kotalni upor v primerjavi s klinčerji. Ta izboljšava je predvsem posledica tega, da pri tubeless plaščih ni trenja med notranjo zračnico in plaščem. Poleg tega so tubeless plašči cenjeni zaradi udobne kakovosti vožnje, ki izhaja iz možnosti uporabe nižjega tlaka brez zmanjšanja zmogljivosti.

 

Obraba plaščev

 

Kolesarski plašči lahko zdržijo od 1.000 do 10.000 km, odvisno od različnih dejavnikov, kot so površina ceste, obremenitev, pogoji vožnje in tlak v plaščih. Glede na ta širok razpon je ključnega pomena, da redno preverjate znake obrabe in po potrebi zamenjate plašče. Čeprav proizvajalci pogosto navajajo razpon razdalj za življenjsko dobo plaščev, so te številke le smernice. Stanje plaščev ocenite po lastni presoji ali se obrnite na našo ekipo Maxisport.

 

Kazalniki obrabe: Veliko plaščev ima vgrajene indikatorje obrabe, kot so majhne luknje ali vdolbine na tekalni plasti. Ko ti kazalniki izginejo, je čas za zamenjavo. Pri plaščih brez indikatorjev lahko obrabo plašča ocenite tako, da ga izpraznite in preverite debelino tekalne plasti. Če je vidno ohišče ali pas za zaščito pred predrtjem, je vsekakor čas za zamenjavo plašč.

 

Obraba tekalne plasti: Pri cestnih plaščih je pogost znak obrabe to, da se tekalna plast na sredini izravna. Pri plaščih za gorska kolesa opazujte zaobljene čepke ali opazno slabši oprijem. Zadnji plašči se običajno obrabijo hitreje kot sprednji. Preverite, ali so na tekalni plasti ureznine in delci (na primer steklo). Odstranite morebitne ostre delce, da preprečite globlji vdor v plašč, ki bi lahko povzročil predrtje.

 

Poškodbe stranskih sten: Preglejte stranske stene, ali so porezane ali odrgnjene. Te poškodbe lahko ogrozijo strukturno celovitost plašča. Če je notranja zračnica vidna skozi, plašč čim prej zamenjajte. Razpoke na bočnici lahko kažejo, da je plašč star ali da je bila dlje časa premalo napolnjen.

 

Poškodbe ležišča: Preverite, ali je ležišče plašča poškodovano, zlasti če so se zavorne ploščice drgnile ob njo. Prepričajte se, da so zavorne ploščice pravilno poravnane, in jih po potrebi zamenjajte. Pri večjih poškodbah je treba zamenjati plašč.

 

Vzdrževanje tubeless plaščev

 

Ravni tesnilne tekočine: Pri tubeless nastavitvah se lahko tesnilna tekočina sčasoma izsuši. Redno preverjajte raven tesnilne tekočine kot je vidno na tej povezavi in jo po potrebi dodate, kolo pa lahko tudi pripeljete na našo servisno lokacijo. Odvisno od razmer in vrste tesnilne tekočine bo to morda treba opraviti vsak mesec ali vsakih šest mesecev.

 

Osnovna orodja

 

Vsak kolesar mora vedeti, kako zamenjati kolesarski plašč.

 

Poskrbite, da boste imeli naslednje orodje:
- Dva montirača: Za lažje odstranjevanje in nameščanje plaščev.
- Mini tlačilka: Za polnjenje zračnic na poti.
- Stoječa tlačilka: za domačo uporabo, za doseganje natančnega tlaka.
- Rezervna zračnica: Tudi če uporabljate tubeless plašče.
- Komplet za popravilo preluknjanega plašča: Za popravilo zračnic.
- Komplet za popravilo Tubeless (sealant): Vključno s čepi za popravila.
- “Boot” za plašč: Za nujna popravila bočnic.

Redno vzdrževanje in pravočasna zamenjava plaščev bosta pripomogla k varnejši in prijetnejši vožnji.